20. October 2017

Pred nekaj dnevi mi je mami rekla, da naj se malo zamislim, kako grozno včasih kaj napišem na blog. “Kakšne formulacije stavkov imaš, kakšne slovnične napake!” Uf 😀

Tako sem vedela, da se je moja lektorica (ki je slučajno Klemnova sestra), zelo ‘namatrala’ ob popravljanju moje magistrske naloge.

“Kako naj se jih zahvalim?”, sem pomislila, ko sem jasno videla, da so vejice, j-ji, in vrstni red pri meni obtičali nekje v 4. razredu osnovne šole. Ker podobno zacepeta ob dobri hrani, kot jaz, sem se odločila za slednjo.

Poleg sirčkov in piškotov iz Sicilije, sem se odločila, da ji pripravim še canollije (res ne vem pravilnega sklanjanja v slovenščini, kako ironično).

Ampak kako? Kje naj se lotim? Kako se to sploh dela? 

Pa sem šla korak po korak. 

  1. Kako bom naredila rolice? Na internetu piše, da potrebuješ podobne kovinske tulce kot za šamrole. Testo pa ne pečeš, ampak cvreš. To pa se sliši kot preveč dela. In ko sem že ravno mislila po tej poti, mi je ptičica (v obliki izkušene slaščičarke) svetovala, da naj rolice raje kupim v trgovini Alpegel in si s tem prihranim nekaj ur izgubljanja živcev. 
  2. Šla sem v omenjeno trgovino in iz nje prišla z 2,5 kg najbolj lušnih mini rolic za canollije. Pridejo okoli 25 eur (se mi zdi) a to je res ogromna količina, ki ti bo še celo leto lahko služila za sladkanje na rojstnih dnevih, porokah in drugih slavjih. Rok trajanja je namreč kar dolg.
  3. Krema? Prebrala sem da so originalni canolliji nadevani le z mešanico rikote in sladkorja v prahu. Ameriški recepti pa so imeli še druge dodatke (cimet, čokolado ipd.), kar se mi je zdelo napačno in sem se raje približala prvotni trditvi. Na koncu sem stvar izvedla takole.
  4. Na 1500 g rikote sem dala 2 dl stepene sladke smetane ter okoli 90 g sladkorja v prahu. Za piko na i pa sem dodala še mandljevo aromo (ki sem jo lani kupila v Hoferju ali Lidlu in je izjemna).
  5. Kremo sem brizgala v rolice tik preden smo začeli jest, končke pa povaljala v praženih mandljih in čokoladi.

 

In ne samo, da jih je dobila lektorica. Postregla sem jih tudi raftingašom in navijačem, ki so se vrnili iz svetovnega prvenstva na Japonskem. No, kakšnega sem pojedla tudi jaz. Vsi smo bili zelo navdušeni in okus je bil skoraj isti avtentičnim canollom iz Sicilije.

PS.: Mlečne izdelke (rikoto, sladko smetano) kupujem v diskontu Ljubljanskih mlekarn, kjer se včasih da dobiti izredno kvalitetne izdelke po smešno nizkih cenah. 

Na svoji misiji, da se zavrže čimanj hrane, sem opazila, da se mi po kuhinji povaljuje par prezrelih banan. Iz njih sem napravila tole coprnijo: slasten & good for ya belly BANANIN KRUH