27. September 2017

Za vse tiste ki ste tudi usekani na Sicilijo, sem pripravila še Sicily 2. del.

Sicilija me je v prvih dveh dnevih čisto razočarala. Ok, vreme je bilo super. Vse ostalo – meh. Zakaj vse smrdi? Zakaj so povsod smeti? Zakaj so prostitutke ob cesti sredi dneva? A je dobro poskrbljeno za vse begunce in migrante, ki igrajo kriket in nogomet ob morju v Palermu? Čelno so se vame zaleteli vsi problemi današnje družbe.

Pogumna kot sva, sva šla na Sicilijo brez priprav. Nobenih hotelov nisva bookirala (le rent a car, ki je preko naslednjih devetih dni dobil različne vzdevke, med drugim tudi Ocvirk). Jaz sem namreč imela v mislih, da se bova vozila čez čarobne italijanske vasice, kjer bodo babice sedele na klopcah in oddajale sobe za male pare. Ali pa jih bova očarala s svojo prikupnostjo in nam bodo odstopile vsaj svoj dovoz, da bova na varnem lahko spala v avtu.

NOPE.

Sicilijo bi jaz poimenovala ‘The Motherland Of Fences’. Kdor na Siciliji gradi škarpe, je bogat človek. Vse hiše so skrite nekje v notranjosti posestev in jih ne vidiš preko ograj, škarp ter nasadov dreves. Prva noč vožnje od Trapanija do Palerma je tako minila v živčnosti in nenehnem ponavljanju enega in istega stavka ‘V Biški vasi bi v 5h minutah najdu plac za spat.’ Zaradi utrujenosti se nama je očitno zdelo OK prespati na eni izmed glavnih ulic, ki pelje v Palermo. Morda sva mislila, da brisače, ki jih zatakneš za šipo delujejo po principu Hermijoninih urokov. No, očitno so. Prva noč preživeta. Gremo se kopat.

Prideva na plažo v Palermu (Mondello), kjer je precej smrdelo po kanalizaciji. Ampak za utrujena popotnika je bilo ok. Popoldne sva se potepala po Palermu, kjer so se mi porajala vsa vprašanja s katerimi sem odtvorila tole objavo. Poleg tega me je kulturni šok (in pretenciozno trdim, da zelo težko doživim kulturni šok).

Vožnja v Palermu je hujša kot v Jordaniji. Pa sem mislila, da je tam res res jeba. Ampak v Palermu je najin Ocvirk (svaka mu čast) pod budnim očesom Klemna preživel vse skorajšne trke. Pičila sva naprej proti majhnemu mestecu Caccamo. Luškano, z gradom. Spat sva šla kar k njihovem jezeru. Mmm, milina.

Ampak doživetost najinega potovanja se je od tam naprej samo še stopnjevala. Kar bi lahko poštekala v trenutku, ko sva v nekem vaškem lokalu polnih starih atetov dobila najboljši arancini in kavo s smetano. Samo hrana bo predmet debate v naslednji objavi. Po dveh dneh spanja v avtu sva se odločila, da je čas za AirBnB. In res sva najdla top ponudbo (10eur/osebo/noč). Lokacija je bila super a pred nama 140 km vožnje. Aja, pa nisva želela uporabljati avtoceste.

Tako je bil tretji dan en lep road trip, ki naju je peljal vse od Cefalu-ja, Randazza do Giarra. Vmes sva se naključno ustavljala ter v navalu evforije kupila vino za 20 eur iz doline pod Etno. (Je pa bilo odlično vino!)

Blagodejen vpliv dejanske strehe nad glavo je zagotovo pripomogel temu, da sva imela tri res lepe sicilijanske dneve. Prvi dan sva šla v Savoco (kjer so snemali botra) in naredila en krog. Aja, samo da jaz nikoli nisem gledala Botra. Je pa luškano mestece. Na poti nazaj sva se malo skopala in skočila še v Taormino, kjer se skriva amfiteater s pogledom na Etno. Ko rečem, da se skriva, dobesedno mislim, da se skriva. Zamudila sva odpiralni čas. Samo mesto je sicer najbolj bedno in turistično. Iz slik, ki sem jih našla na googlu, amfiteater zgled lep. A vse ostalo okrog me ni navdušilo in želela sem čimprej ven iz njega (morda tudi zaradi nenavdušenja nad canollijem). Drugi dan sva se odločila za uizi chill day na bližnji plaži, zvečer pa slučajno našla en lokalni praznik mangov in granatnih jabolk (oboje dejansko raste na Siciliji). Dan tri pa je sledila Etna… Ah, Etna.

That’s all I got from Taormina <3

Etna ni ne sprehod ne mini pohod. No, je, če imaš okoli 84 eur. Ta znesek te bo namreč popeljal gor in dol s kombinacijo gondole ter lunarnih kombijev (glej slikovno gradivo spodaj). Začela sva hoditi v Sapienzi (od koder gre tudi gondola), zarinila Ocvirka nekam, da ni bilo treba plačati parkirnine in šla. Precej pogumna brez sončne kreme in kape. Toplo priporočam oboje. Hoja je meni (kot nekomu, ki je bil 2x na Triglavu) bila nenormalno naporna. Vse se vdira, kamni so ravno takšne velikosti, da zdrsujejo. Ampak uspelo nama je v 1 uri in pol priti do gondole, potem pa sva rabila še kakšno dobro uro do kraterjev. POZOR! To ne pomeni, da sva šla čisto do vrha. Če želiš do vrhnjih kraterjev, ki se bohotijo na 3300 m nadmorske višine, moraš imeti vodiča ter seveda plačati podobno vsoto, kot sem jo že omenila. Midva sva se zadovoljila s skromnejšim vzponom. Priporočam, da imaš s sabo vso hrano in pijačo, ker je seveda v postojanki vse $$$. 

Aja, pozabila sem fotoaparat v avtu. Slikovni materijal je bil narejen z drugimi pripomočki.

Po Etni sva se šla takoj namočit v morje, pojedla celo banco sladoleda ter poiskala varno zavetje ob nekem jezeru blizu Catanije. Iskanje tega prenočišča (prostora, kjer bova parkirala Ocvirka in spala v njem) nama je vzelo vsaj eno uro, ker sva srečala tako prostitutke, kot njihove jogije na poti in nisva želela preveč tvegati.

Naslednji dan sem jaz raziskala Catanijo, Klemen pa je s svojim macom zaznamoval hipstersko sceno v bližnjem lokalu. Catania me je ‘oduševila’ z dvema tržnicama, ki sta se kar pojavile pred mano. Prva je bila res ogromna, polna vsega – od hrane do second hand oblačil. Vrvež in atmosfera sta me vrnila v Jordanijo, kjer sem nakupovala hrano na takšnih tržnicah vsak dan. Druga tržnica pa je bila ribiška. Polna rib in morskih sadežev, pripeljanih sveže iz morja. Ja, Catanija mi je narisala nasmeh na obraz. Čeprav sem čisto na koncu ogledovanja stopila na pasji drek. Umazano je, ja ok, sem že povedala. 

Malo sva se šla namočit v morje ter večer preživela v res lepih Sirakuzah oz. na njihovem otočku po imenu Ortegia. Bilo nama je toliko všeč, da sva plačala 4eur za parking in 20eur za večerjo! In potem nekje v celini, ob zvoku kravic spala v avtu.
Klemen je na začetku potovanja prebral, da naj si popotniki ne zadamo cele Sicilije. No in ravno to sva na koncu naredila. Zadnje dva dni sva preživela na poti iz Sirakuz do Trapanija (kar je polovica sicilije, južni del). Vmes sva si ogledala dolino templjev v mestu Agrigento (dobi pet zvezdic), se uspela malo skopat, ustavljat v majhnih mestecih in še celo šla sva na cous cous festival! O njem pa več v objavi o hrani 🙂 

Aja, pa ustavila sva se še v Scala dei Turchi – bele skale ob morju, kjer se vsi slikajo. Meni je bilo najbolj zanimivo na njih to, da sva s sabo prinesla lubenico in nama je ena tečna Italijanka prinesla robček, da z njim pobereva pečke. Iz skal. Ob morju. Sicer bi jim dala pol zvezdice in na njih ne vidim nikakršne fascinacije. 

In tako se je počasi začela Sicilija zaključevat in nobeden ni hotel domov. Dogodivščina in pol je bila. Vključevala je vse – od najbolj standardnih ogledov do vasic izven poti. Nisem si mislila, da je tak zmnožek različnih kultur.

PS.: Sicilija pa ima še en bonus. Če si ogleduješ mesta ob obali (in večinoma so zanimiva mesta ravno tam), lahko vsak dan kombiniraš oglede in doživetja z malo kopanja. Meni je bilo super na primer it na pohod na Etno ali pa se sprehajati po Cataniji čez dan in potem popoldne počivat na plaži, brat križanke ter jest dobrote iz bližnje pekarne. Morja ne zmanjka in z malo spretnosti plaž, kjer si skoraj sam, tudi ne.

Še par koristnih splošnih informacij in vtisov Spanje

Midva sva spala preko AirBnB v Giarre, Camastri in Trapaniju. Vse tri RES priporočam, vsi lastniki so zelo prijazni, stanovanja so čista in pa tudi seveda poceni (10eur/noč/osebo). Čeprav je pa res, da se cena najbrž prilagaja sezoni in so poleti cene višje. Ter vsi imajo brezplačen parking! Zelo pomembno za najinega ocvirka. Od devetih noči pa sva 4x spala tudi v avtu, kar bi priporočala samo tistim, ki se jim res da iskati ugoden prostor za spanje. Sicilija namreč ob obalah in glavnih mestih nima veliko kotičkov, ki bi dobro služili temu namenu.

Avto

140 eur za 9 dni ter vključenim dodatnim zavarovanjem preko Ryanair strani. Smešno visok depozit 1700 eur je sicer minus. Prevozila sva 1400 km. Oziroma prevozil jih je Klemen in s tem dobil častno priznanje dobrega šoferja. 

Parkingi

Sicilija ima v mestih večinoma napisano kako se sme parkirati in kakšna je cena. Nama se je parkrat uspelo malo ‘pretihotapiti’ in sva za parkinge porabila le okrog 10 eur.

Jezik

Če si vsaj malo talenta, se nauči vsaj osnov italijanščine ali pa imej pri roki google translate. Nama so še kako prav prišle v majhnih ne-turističnih krajih na poti, kjer nihče ne zna angleško. Sicer sva se lomila s svojim naborom 10ih besed, ampak tudi to je pomagalo. Ljudje, ki sva jih srečevala so bili RES prijazni in ustrežljivi. I liked that. 

Mafija

Ma kakšna mafija, briga mafijo za turiste.

Temperatura

V obdobju 12.9.-21.9. lahko poročam o nenormalno popolnih temperaturah. Prijetno poletne!

Pa ne pozabi, da ima Sicilija 5 milijonov ljudi in da je velika, kot Slovenija. Prevoziti celo ti bo tako vzelo kar precej časa in energije in če odhajaš tja le za na primer 7 dni, se ti je ne splača obkrožiti. 

Na roko skicirana pot Klemna in Klare in Ocvirka:

Same same but different

Na svoji misiji, da se zavrže čimanj hrane, sem opazila, da se mi po kuhinji povaljuje par prezrelih banan. Iz njih sem napravila tole coprnijo: slasten & good for ya belly BANANIN KRUH