6. November 2017

Ko potujem sama so plani drugačni. Vse gre bolj počasi, da se mi pogovarjati z ljudmi na avtobusih, grem točno tam kamor mi paše, pa tudi če se izgubim. In ko potujem sama se rojevajo tudi drugačne ideje. Ker sem si moje romanje preko Jordanije, Palestine in Izraela zadala zelo hipijevsko, nisem želela plačevati za prenočišča. Tako so v Ammanu zame lepo poskrbeli kolegi in v Jeruzalemu Couchsurferka, ki me je sprejela v zadnji sekundi (pisala sem ji šele na Izraelski meji).

Kje bom pa spala v Betlehemu? Kaj če bi naredila ‘izmenjavo dobrin’? Imam nekaj stvari za ponuditi. Znam kuhati in delati lepe fotografije. Tako sem se opogumila in pisala palestinski restavraciji Hosh Jasmin, ki kraljuje na vrhu hribčka malo ven iz Betlehema. Napisala sem, da bom prostovoljka pri njih, če me le dajo nekam na toplo spat.

Odgovor? “Ja, dobrodošla.”

Tako sem sem si dala ruzaka na rame in po krajši vožnji iz Jeruzalema prispela na to veliko posest. Spoznala sem se s fanti, ki delajo v kuhinji ter si za spanje izbrala majhno kamnito hiško. Čez dan sem vse poslikala, zvečer pa pomagala kuhati in pospravljati.
Hosh Jasmin je zagotovo odlična lokacija za kosilo/večerjo, če boš kdaj v bližini. Poleg tradicionalnih palestinskih/arabskih jedi imajo tudi domače vino in arak ter lokalno pivo. 

 

PS.: Lastnik pa je tako zanimiv možakar, da ima v Nikaragvi tudi falafel restavracijo ter gradi mini hiške v gozdu Nikaragve, ki bodo služile kot hostel.

Pa še moja hiška, ki mi je v dveh nočeh zelo prirasla k srcu.

Na svoji misiji, da se zavrže čimanj hrane, sem opazila, da se mi po kuhinji povaljuje par prezrelih banan. Iz njih sem napravila tole coprnijo: slasten & good for ya belly BANANIN KRUH