2. August 2017

Bolgarija je ena izmed tistih destinacij, ob omembi katere vsi čudno pogledajo: “A v Bolgarijo gresta?” Bolgarija je država, o kateri veš zelo malo pa imaš vseeno polno predsodkov o njej. 

In le-te nama je z mami v sedmih dneh potovanja uspelo kar precej dobro razbiti. Odkrivale sva zgodovino Bolgarije preko vseh njenih trdnjav, starih vasic, cerkev, obzidij,… Odkrivale sva njeno odlično kulinariko. Kopali sva se v morju in si obule pohodniške čevlje ter zavile v gore. Sicer ne tiste s sedmimi jezeri (Rila), ker so bile napovedane nevihte, ampak v naravni park Vitoša, ki je tik ob Sofiji. Z najinim rdečim sposojenim Cliotom sva prevozili več kot 1000 kilometrov in se čudile njihovi prometni signalizaciji. Všeč nama je bilo, da lahko z vsemi govoriva v srbohrvaščini.


Obiskali sva kar precej mest – priročen zemljevid spodaj 🙂

Kadar se ob cesti nisva ustavljali zato, da bi se slikali med sončnicami ali pa kupovali melone, sva včasih tudi skrenili s poti. Eno srečanje je bilo še posebej posrečeno – iz daljave sva namreč videli polja sivke, ki jih je žela gruča ljudi po največji vročini. Po nekaj 100 metrih vožnje proti polju sva prispeli do cilja. V z grmovjem obdani poti se je hladila romska družina, ostali pa so delali. Vse sva pozdravili, jaz sem vprašala, če lahko slikam in debata se je razvila kar sama od sebe. Mislili so, da sva novinarki in vprašali v katerem časopisu bodo njihove slike. Med zlaganjem snopov šivke na kupčke so nama razložili, da delajo, da preživijo in da gre sezona počasi proti koncu.



Tako kot me je pred nekaj leti presenetila Ukrajina me je v tem tednu Bolgarija. Ima namreč veliko stvari za pogledat in za doživet. Država v kateri čutiš toliko mešanice slovanskosti (to najbrž ni beseda), vpliva Turkov, Grkov,… Aja, pa je res poceni. Predvsem hrana v restavracijah ima skoraj polovične cene v primerjavi s slovenskimi. Ko pa smo že pri hrani… 🙂

Glede na moje nagibanje k temu, da postanem bolj herbivor kot carnivor (ko začnem uporabljati latinske izraze, da se izognem besedi vegetarijanec), sem zamudila vse meso, ki se ponuja v Bolgariji. Meso meso meso. Imaš rad meso? Pojdi v Bolgarijo. Sem pa googlala “stereotypes about Bulgarians” in prvi stereotip je bil – Bolgari živijo od paradižnika. Kar me je zelo zabavalo, ker sva tudi midve vsak dan jedle paradižnik. Njihovi meniji so namreč polni takšnih in drugačnih slastnih solat – zagotovo pa najbolj izstopa šopska. No tako, pa sem spet sama sebe naredila lačno.

Več o hrani pa bom napisala še v kakšni objavi na Curryandlove FB strani. 

Za konec bi pa napisala samo še eno reč, ki sva jo midve malo obžalovali – da nisva šli z avtom. Res ni tako daleč, v dobrih desetih urah si v Sofiji. Ceneje te pride kot letalska karta + GoOpti + rent-a-car. Pa še bonus točke dobiš v obliki celega prtljažnika, kamor lahko naložiš njihove lokalne dobrote (oreščke, glinene posode, rakijo,…). Pa srečno pot.

[supsystic-gallery id=9 position=center]
[supsystic-gallery id=13 position=center]

Same same but different

Na svoji misiji, da se zavrže čimanj hrane, sem opazila, da se mi po kuhinji povaljuje par prezrelih banan. Iz njih sem napravila tole coprnijo: slasten & good for ya belly BANANIN KRUH